
OK. Končana je druga etapa snemanja. Krajša (4 dni) vendar veliko napornejša. V štirih dneh 12 lokacij/objektov. 3 dni sicer v studiu a s temperaturo okoli ničle. Koncentracijo igralcev je motil hrup mimoidočih tovornjakov in brezobzirnih posameznikov. Ekipa je bila neverjetna. Vedra. Pozitivna (razen nekaterih). Z velikansko mero ljubezni do filma in kreacije. Urnik je bil peklenski, a so bili vsaj pogoji snemanja zato zanič
. In vsemu navkljub toliko razumevanja in podpore in spoštovanja do kreacije (razen nekaterih). Čeprav v takšnih pogojih načelno ne režiram (prej realiziram – ker za režijo enostavno ni časa), delamo kljub vsemu stvari, ki so lepe. In močne in povedne.
In cel kup uslug. Želim si verjeti, da kljub vsemu ljudje delajo uslugo filmu samemu bolj, kot meni. A sem hvaležen. Neskončno hvaležen (razen nekaterim).
Oskarjevski del:
Hvala Miha! Brez tebe bi se verjetno v soboto zgrudil, vse ostale dni pa bi bilo še težje.
Hvala Miloš! Vem, da moraš zato, ker sem se jaz odločil delat ta film v nenormalnih pogojih, ti prilagajat in spuščat svoj nivo kvalitete, talenta in čuta za estetiko. In še enkrat hvala ti za to.
Hvala Sebastian, Inti in Grega. Tolk ste dal in filmu in meni. Tok vere v to, da nisem samo jaz ta, ki verjame. Tok enih lepih druženj. In štosov. In dobrih pogovorov.
Hvala Pavle, ki si se vrnil v moj film in me zopet pripravil do knedla v grlu in do strasti, ki jo samo ti znaš.
Hvala Jonas, za tvoj suport v, na in ob filmu.
Hvala Vlado, ki si zame povozil principe. Komaj te čakam na setu.
Hvala Urška! Za vse!
Hvala Polonca in celi tvoji marljivi ekipi. Tok z okusom.
Hvala Luka.
Hvala Sara! Za “pridno kakor mravljica” vse tiste zoprne organizacije.
Hvala ekipi kamere (Aljoša, Kenda, Roba, Dyboc).
Hvala Jani za neverjetnih osem objektov zgrajenih v manj kot enem tednu.
Hvala lučkarjem z izjemnim Robertom na čelu, scencem z najbolj duhovitim Gabrom, rekviziterjem (Matej, ki se preveč sekira in Živc /vsaj tako sem si zapomnil/), šoferjem in sploh celi tehnični ekipi. Hvala za tiste majhne “škratovske” pozornosti, za napore, za nadure, za to, da mi je bilo kljub vsemu (in kljub nekaterim), lepo na snemanju.
Ivona – kako sem te lahko pozabil? Upam, da ni prepozno. Mam te rad.
Še posebej hvala blogerjem (in igralcem v filmu) Mojcas, ki se je izkazal s super epizodo v fimu in v nedeljo z mega statisti in Marko Pigac, ki je itak vsestranski!
Hvala vsem, ki kakorkoli pomagate pri tem filmu.
Martin hvala in oprost! Prav sram me je. Tudi na snemanju te vtaknem v kakšen kot. Še dobro, da si me pocukal za rokav…
P.S.
Seveda pa se povsod najde tudi črna vrana…
Vinci
P.P.S. Čekirajte reBrain