Vampir z Gorjancev

OK. Končana je druga etapa snemanja. Krajša (4 dni) vendar veliko napornejša. V štirih dneh 12 lokacij/objektov. 3 dni sicer v studiu a s temperaturo okoli ničle. Koncentracijo igralcev je motil hrup mimoidočih tovornjakov in brezobzirnih posameznikov. Ekipa je bila neverjetna. Vedra. Pozitivna (razen nekaterih). Z velikansko mero ljubezni do filma in kreacije. Urnik je bil peklenski, a so bili vsaj pogoji snemanja zato zanič . In vsemu navkljub toliko razumevanja in podpore in spoštovanja do kreacije (razen nekaterih). Čeprav v takšnih pogojih načelno ne režiram (prej realiziram – ker za režijo enostavno ni časa), delamo kljub vsemu stvari, ki so lepe. In močne in povedne.

In cel kup uslug. Želim si verjeti, da kljub vsemu ljudje delajo uslugo filmu samemu bolj, kot meni. A sem hvaležen. Neskončno hvaležen (razen nekaterim).

Oskarjevski del:

Hvala Miha¹! Brez tebe bi se verjetno v soboto zgrudil, vse ostale dni pa bi bilo še težje.

Hvala Miloš²! Vem, da moraš zato, ker sem se jaz odločil delat ta film v nenormalnih pogojih, ti prilagajat in spuščat svoj nivo kvalitete, talenta in čuta za estetiko. In še enkrat hvala ti za to.

Hvala Sebastian³, Inti⁴ in Grega⁵. Tolk ste dal in filmu in meni. Tok vere v to, da nisem samo jaz ta, ki verjame. Tok enih lepih druženj. In štosov. In dobrih pogovorov.

Hvala Pavle⁶, ki si se vrnil v moj film in me zopet pripravil do knedla v grlu in do strasti, ki jo samo ti znaš.

Hvala Jonas⁷, za tvoj suport v, na in ob filmu.

Hvala Vlado⁸, ki si zame povozil principe. Komaj te čakam na setu.

Hvala Urška⁹! Za vse!

Hvala Polonca¹⁰ in celi tvoji marljivi ekipi. Tok z okusom.

Hvala Luka.

Hvala Sara¹¹! Za “pridno kakor mravljica” vse tiste zoprne organizacije.

Hvala ekipi kamere (Aljoša, Kenda, Roba, Dyboc).

Hvala Jani¹² za neverjetnih osem objektov zgrajenih v manj kot enem tednu.

Hvala lučkarjem z izjemnim Robertom na čelu, scencem z najbolj duhovitim Gabrom, rekviziterjem (Matej, ki se preveč sekira in Živc /vsaj tako sem si zapomnil/), šoferjem in sploh celi tehnični ekipi. Hvala za tiste majhne “škratovske” pozornosti, za napore, za nadure, za to, da mi je bilo kljub vsemu (in kljub nekaterim), lepo na snemanju.

Ivona¹³ – kako sem te lahko pozabil? Upam, da ni prepozno. Mam te rad.

Še posebej hvala blogerjem (in igralcem v filmu) Mojcas, ki se je izkazal s super epizodo v fimu in v nedeljo z mega statisti in Marko Pigac, ki je itak vsestranski!

Hvala vsem, ki kakorkoli pomagate pri tem filmu.

Martin¹⁴ hvala in oprost! Prav sram me je. Tudi na snemanju te vtaknem v kakšen kot. Še dobro, da si me pocukal za rokav…

P.S.

Seveda pa se povsod najde tudi črna vrana…

Vinci

P.P.S. Čekirajte reBrain

1. Miha Čejak – pomočnik režiserja [↩]
2. Miloš Srdič – direktor fotografije [↩]
3. Sebastian Cavazza – Roman [↩]
4. Inti Šraj – Lenora [↩]
5. Grega Luštek – Rodin [↩]
6. Pavle Ravnohrib – Hipolyt [↩]
7. Jonas Žnidaršič – Jup [↩]
8. Vlado Novak – Kartnervald [↩]
9. Urška Košak – pomočnik produkcije [↩]
10. Polonca Valentinčič – kostumografija [↩]
11. Sara Isa – pomočnik produkcije [↩]
12. Jani Kovič – scenograf/producent [↩]
13. Ivona Ljubičič [↩]
14. tonski mojster [↩]

(V nadaljevanjih bo objavljena pot od Babice do Vampirja)

Hmm. Knjigo¹ sem prebral pred cca 25 leti. In sem padu dol. Takoj se mi je zdel, da bi bil to super film. In filmu se nisem mogel izognit tako in drugače. Ne mislim samo na tale film² , ampak na filme na sploh. Na AGRFT sem videl, da tam filmov ne učijo delati, ampak dolge ure puhlo razglabljajo o stilih, vzdihujejo nad posameznimi avtorji in vcepljajo v glavo frustracije o majhnosti³ in nepomembnosti. Največ problemov sem imel s svojo trditvijo, da se tako že ne dela filmov.⁴

1990 sem prosil kolegico dramaturginjo, naj mi napiše scenarij na osnovi zgodbe, ki sem jo nosil v glavi. Na seminarju dramaturgije so se mi smejali češ, kdo pa bo gledal film o starki, ki pobegne iz doma za onemogle. Kupil sem si steklenico tequile⁵ in v štirih dneh napisal scenarij Babica gre na jug⁶. Za prevod v angleščino sem rabil več časa. Imel sem srečo, da je takrat na akademijo prispel poziv za mednarodni razpis za scenarije japonske založniške firme Tokuma Japan Corporation. Poslal sem scenarij tja in zmagal⁷. Nagrada je bila 250.000 $ in pogoj, da se za ta denar posname film.

Nihče ni verjel, da se da za ta denar posneti film. Tudi ko sem se kasneje pogovarjal z zmagovalci tega natečaja, so vsi dobili vsaj tehniko zastonj, če že niso vsi sodelujoči delali zastonj, ali pa v okviru umetniških šol in njihove tehnike.⁸ Meni je takratno ministrstvo sicer odobrilo 40.000 DEM podpore⁹ , vendar je bila inflacija v tistem času takšna, da so bile v času izplačila vredne le še 5.000 DEM. In smo ga. Mlada ekipa začetnikov¹⁰ se je zapodila in realizirala celovečerec. S kostumi, scenografijo, z glasbo in vsem, kar tja pač paše. Nad glavami so nam švigali reaktivci jugoslovanske vojske, avtocesta je bila polna vojaških vozil, na hrvaškem nas je policija zadržala, ker se je mercedes v filmu vozil z Beograjskimi tablicami…

Ker je bila v tistem času vojna na balkanu, Slovenijo pa so redki že priznali, nam Japonci denarja niso hoteli nakazati v Slovenijo, ampak so to storili v Avstrijo in z direktorjem filma Tomažem Strletom sva se vozila v Celovec po kupčke denarja in ga vozila v Slovenijo, kjer sem ga v majhni alkimistični delavnici pod Alpami pretapljal v film. Ekipa sama ni verjela, da se bo v takšnih razmerah snemanje začelo dokler niso v stari pisarni na Viba filmu videli skladovnico filmskih kolutov. Nato prikolica…

Se že nadaljuje tukaj… (Beri naprej » )

1. Vampir z Gorjancev [↩]
2. VAMPIR Z GORJANCEV [↩]
3. nacije in trga [↩]
4. Moram priznat, da sem se naučil delat filme bolj od tehnične ekipe, ki je filme delala že kdaj v koprodukcijah, kot od profesorjev na akademiji [↩]
5. zato je v filmu komad Tequila [↩]
6. Grandmma goes south – v prevodu pomeni tud: Babica obuboža [↩]
7. Zmagalo nas je sicer 5 iz vsega sveta: 2 američana, Izraelec, Korejec in jaz [↩]
8. AGRFT tehnike nima, razen nekih zastarelih jajc [↩]
9. v Tolarjih seveda [↩]
10. Nekateri so sicer že snemali reklame [↩]

Moram priznat, da brez blogerjev (in Blogosa) tale film ne bi nastajal tako, kot nastaja.

“Dyboc” je uletu z neta in sedaj sedi ves čas filma zraven mene in snema na video to, kar mi posnamemo s filmsko kamero. Totalno cool je in videti je, da ga nič ne spravi s tira: niti mraz, blato, sneg, dež – niti moji izpadi.

“Žiga” je uletu z neta in sedaj sektor scene pravi, da brez njega ne gre. Totalno se je uklopu v ekipo, kot da bi že skoz to počel. Žiga se piše Anžlovar in je z dolenjske. Čist slučajno.

“Mojcas” – itak, kdo je ne pozna na blogu. Odigrala je vlogo kmečke dekline brezhibno. Prava mera naivnosti in šarma.

“Markizelj” je uletu v sektor scenografije – ni mu lahko. Najbolj konfuzen job sploh na tem filmu, kjer vsi delajo vse. Celo jaz sem pred snemanjem nalopatal in razvozil cca 45 karjol peska za cesto, ki smo jo rabili za snemanje.

“Jonas” – dela briljantno epizodo. Duhovito in odfukano.

“Sonce” je sicer stara filmska mačka Ivona, a je uletela tudi preko bloga.

In še pridejo: markopigac,  iztokgartner…

1/3 filma je za nami. Posneto! Kmalu več…

Prvi dan (in prva noč) snemanja je za nami. Občutki so mešani. Naredili smo sicer vse, kar je bilo v planu, vendar s celo vrsto kompromisov. Začeli smo malo čez deseto zjutraj in končali danes okrog štirih zjutraj. Osemnajst ur dela za prvi dan…

Prvi posnetek je pripadal Gregi Luštku. On se mi zdi prav odkritje. Posneli smo predzadnjo sceno filma z Cavazzo, Inti in mojim sinom. Nastopila sta tudi Mate Dolenc in Filip Robar Dorin, ki sta pravzaprav glavna junaka knjige Vampir z Gorjancev. Oba monumentalna, duhovita in okrog tretje zjutraj že malo tečna sta se vozila v velikanskem Cadillac Eldoradu z odprto streho po zamrznjeni Ljubljani (nisem našel Thunderbirda). Tako kot v Babica gre na jug, sem njuno pot začel skozi Ljubljanski tunel pod gradom – kot skozi nek odtok, ki vodi iz te kotline. In kamor gremo danes tudi mi. Na dolenjsko. Pod Gorjance. Med vampirje…

Fotke sledijo po končanem snemanju.

Zdej je pa res že bliz. Tok je še za nardit in da se ne ponavljam. Zmanjka časa za poste. Še kregat se nimam časa. In tud ostali nimajo časa. Samo bo dobr. Res bo dobr – mam tok dober občutek.

Vaje z igralci so zdaj (skoraj vsak dan). Zadnjič je prišel na vajo Jonas. In je bil tko dober, da smo se vsi “naježili”. Minjatura izpeljana u nulo – mislim: se še tipa, kar pomeni, da bo še boljši. Cavazzi, ki mu je padla čeljust dol od navdušenja je rekel: “Hej, epizode je simpl narest dobr.” A pa je res? OK. Zdej, ko že nekaj znamo (ravno tolk, da vemo koooook nam še manjka) stvari res ni težko narest – težko pa jih je narest dobr.

Že dolg se nisem važil – mogoče je zdaj spet čas, da se mal považim. Hej: važim se.

Dva dni smo bili na ogledu terena. Žolnirjeva zidanica, Hrvatski brod, Muzej na prostem v Kartuziji Pleterje, Šentjernej in tko naprej. Blo je super – Žolnirjev cviček je odličen, tok odličen, da mi je zjutraj cela ekipa zaspala in sem potem po zidanici hodil v škornjih, da je odmevalo od udarcev pet. Super ekipa je. Skoraj tak občutek imam kot, ko smo snemali Babico. Super scenarij je in če bo za en kurac film bom kriv samo jaz. Še kar odgovornost. Al pa tud ne – koliko slabih filmov je blo že posnetih za enormno več denarja.

Ampak se mi zdi, da mi kar zaupajo. Katja, direktorica filma, zadnje čase intenzivno prepričuje ljudi naokrog, da sem zelo drugačen, kot se o meni govori. Jani je producent in scenograf – in ga je tko super videt, ko je v funkciji scenografa, ker popolnoma pozabi, da je on tista inštanca, ki je najbolj na udaru s tem mizernim budgetom. Imam čist našponanega asistenta režije – prav dober občutek mi vzbuja – da se mu, brihten je, pozitivec, pa še dobro zgleda. Sara Isa je asistent produkcije in super poslušalec zgodbic: dedek pripoveduje. O vseh bom še pisal (tko da se pazite!!!) – letos ne bo prozakov.

Jonas je, kot že rečeno v naslovu, prostovoljno zraven. Sicer sem mu zvil roko na hrbtu in mu zagrozil da, ko se mi izteče pogojna na moje nasilniško vedenje, naj se me pazi; mu seveda omenil, da vem kje stanuje in mu pred nosom mahal s kompromitirajočimi fotografijami – zalegla pa je šele omemba znanega hackerja, ki se zna kvalitetno poigrati z njegovim žiro računom.

Pri vsem tem je hecno, da je ženski del ekipe bolj vznemirjen zaradi Jonasovega pristanka na vlogo Jupa (na vlogo je sicer pristal Luka Koper, a se Jonas dogovarja v njegovem imenu), kot zaradi Cavazze ali Grege Luštka. Nedvomno je karizma najbolj sexy. Kot npr v Nevarnih razmerjih, ko Malkovich nekako povozi Reevesa. V tem tekstu Luka Koper sicer ne igra protagonista, ker bi očitno Sebatu trda predla…

OK. Spet gremo v Šentjernej. Tam se bom potikal v sredo in četrtek. Če ima kdo koristne informacije, če se hoče pofočkat, če ima na pol podrt kozolec, ki se ga da zažgat za potrebe snemanja, če ma kdo preveč cvička ali sadjevca, če so imeli že kje koline, pa jim zmrzovalnik ne dela in podobno – osem komadov nas bo na križarski nalogi: kako posneti poceni film, ki bo kljub vsemu videti drag.

Imam dober scenarij, super ekipo, dobre igralce – manjkajo le še drobtinice.

P.S.

Imam tudi butast vic: Pogovarjate se kurji očesi in pravi prvo kurje oko: “Hej, ali misliš da obstaja življenje na drugih stopalih!” Drugo kurje oko ostane brez odgovora.

Van Morrison – Sweet thing , Moondance , Have I told you lately

Elvis Costelo & Chet Baker – I’m a fool to want you